Na berlinski Joachimstallerstrasse 4, blizu razvpite postaje Zoo, že od leta 1996 v svoje mirno in intimno naročje med 9. in 24. uro vabi po nekaterih podatkih največji erotični muzej, ki se v nemški prestolnici uvršča med pet najbolje obiskanih turističnih znamenitosti.
Simpatični muzej tematsko obkroža četica erotičnih butikov z erotičnimi kinematografi za sprostitev po ogledu, če pa vas ob tem zgrabi še lakota, jo lahko potešite v preštevilnih kioskih s hitro hrano. Razume se, da morajo biti obiskovalci muzeja gospe Uhsejeve stari najmanj 18 let.
Če se vam morda zdi, da ogled razstavljenih artefaktov cene ne upraviči, vas v nasprotno prepriča osvežilno hladno pivo ali pa brezalkoholna pijača na koncu poti, ki je všteta v 
ceno. Četrt milijona radovednežev, ki letno obišče muzej, se očitno s tem strinja. Naj omenim, da se požirek po turi cedenja slin nad razstavljenimi artikli, ki so razvrščeni po dveh nadstropjih, še kako prileže.
Ko denar zapusti denarnico in vam še zadnjič pomaha v slovo, se z dvigalom iz trgovine odpeljete v 3. nadstropje. Že takoj na vhodu vas objame občutek intime, z leve pa vas pozdravi kip moškega s pokončnim falusom. Impresivno. Mogoče celo uporabno, če si njegov ponosni lastnik oziroma lastnica, he he.
Ogled nadaljujete med potovanjem skozi čas vse od orientalske umetnosti 18. stoletja, pospremljene z raznovrstnimi seksualnimi pripomočki in okraski. Posebej velja izpostaviti sliko dame v harmoničnem vzdušju s psom, medtem ko so ostale slike tako, hm, običajne.
Med več kot 5.000 artefakti je tudi veliko takih, ki odstirajo tančice z azijske in indijske seksualne kulture. Razlage, ki spremljajo razstavljene predmete, so kratke in jedrnate. V nemščini, angleščini in francoščini.
Opišimo še nekaj zanimivejših točk muzeja, ki še posebej očarajo ženske obiskovalke. Najprej je tu kotiček posvečen življenjepisu pogumne in revolucionarne dame Beate Uhse, ustanoviteljice muzeja in tudi prvega sex shopa po vojni, ki je svoja vrata odprl leta 1962. In hej, verjemite mi, da boste iz te biografije izvedeli oziroma izbrskali marsikaj zanimivega. Skozi obe nadstropji se razteza tudi razstava umetniških slik z erotično tematiko.
Poglavje zase so tako imenovani Bad Taste Bears, kolekcija malih medvedkov (‘slabega okusa’) v različicah, ki si jih sleherniška domišljija le težko naslika. Njihov duhovni oče in oblikovalec je Anglež Peter Underhill, cene sprijenih medvedkov pa se začnejo pri 14 evrih 
in sežejo tudi do 25 in več, odvisno od tega, za kako redek primerek se odločite. Nekateri ‘modeli’ pa sploh niso naprodaj.
V posebnem oddelku hranijo tudi najraznovrstnejše afroidiziake z vseh dolžin in širin sveta, med katerimi častno mesto zavzema – tigrov penis. Pa še kaj bi se našlo.
Mogoče manjka nekaj več žgečkljivosti za moj okus. Verjetno, ker gre za muzej erotike in ne pornografije. Kot sem že omenila, se lahko, preden zapustite muzej, odžejate v spodnjem nadstropju, kjer si lahko kupite suvenirček za domače v erotični trgovini z enakim imenom in se z novimi vtisi odpravite drugim berlinskim znamenitostim naproti.
Mogoče (vsekakor priporočam) v bližnji živalski vrt. Gospa Beate Rotermund Uhse (1919 – 2001) je bila dama, ki je zaslužna za spremembo nemškega povojnega odnosa do spolnosti, saj je še leta 1950 veljala nacistična teorija, da je bolj higieničen seks z blondinkami kot s črnolaskami. Pod vplivom Charlesa Lindenbergha in njegovega transatlantskega leta je postala obsedena s pilotiranjem. Pri Luftwaffe je pilotirala različna lovska letala na fronti, v prostem času pa je delala kot kaskaderka pri Ufa Film Company.
Kariero je začela kot prodajalka gumbov in igrač za otroke od vrat do vrat, dokler ni leta 1948 odkrila tržne niše in začela služiti s kontracepcijo za ženske. V letu 1962 (tedaj že milijonarka) je v Flensburgu odprla prvi sex shop po vojni.
Njeno verigo Beate Uhse AG (v Nemčiji po prepoznavnosti parira znamkama BMW in Mercedes) je navdihnila misel: »Jemlji ljudi take kot so in jim daj kar želijo«. Proti teti Beate so vložili več kot 2.000 tožb, saj je bilo leta 1950 nelegalno prodajati kondome neporočenim parom, prav tako pa so bile še leta 1967 prepovedane naprave za povečanje potence.
Izgubila je le enkrat, kar nekaj njenih prodajaln pa so protestniki zažgali. Po padcu Berlinskega zidu je izkoristila priložnost s televizijskim seks programom in internetno trgovino. Kljub prednostim, ki jih je njeni znamki prinesel internet, je menila, da je vibrator najboljša iznajdba vseh časov. Do svojega 70. leta se je ukvarjala s potapljanjem, ta zmedeni svet pa je zapustila stara skoraj 82 let.
