Še nedolgo nazaj (lani) sva “lubijem” nekje v tem času leta poležavala v zelo “odprtem” kampu in sončku nastavljala svoji telesi.
“Obrni se na hrbet! Maževa spredaj,” sem rekla.
Nekako se mi ni ljubilo ukvarjati z zgornjim delom. Pa z bradavičkama. Zagriznila bi vanju kot v dve drobni jagodi nezrelega grozdja in se nasmejala, ko bi me bil prosil, naj neham, da to-pa-boli.
Bel pas od popka navzdol je privlačneje vabil. Najprej mleko na stegni. Pa čutno polzenje k osredju. Pa z dlanmi polkrožen poteg po boku navzdol. Še enkrat. Še čutneje. In vnovič.
Rada se poigravam. Rada opazujem vzburjanje telesa. Rada dam užitek … začinjenega z »NE DO KONCA«, z »NE ŠE ZDAJ«.
Prsti, ki so vešči masaže, spretno ubirajo pot. Še malček čutno nagajivi, tudi v predel, ki se samodejno odzove.
Najprej v pregibu med stegnom prijetno požgečka. Tja v drobovje se čuti vzburljiv dražljaj. Sprva lahen gib, da se dvignejo nežne dlačice v naelektreno ježenje. Nekaj zaznavnejši pritisk med obe stegni. S prsti pod moda.
Med nogama je bil še nekaj časa nazaj droben orešek, ki je ob prvih pomenljivih dotikih začel odpirati svojo lupino …
Ne bo držalo, da nekakšna skrčena praznina v moškem mednožju ne ponuja želene naslade.
Voljna smokvica se začne rastezati v odebeljeno deblo.
Mah! Pustimo primere iz narave. Res, tisto, kar je še prej spominjalo na majhno figo, začne ob izbranih dražljajih spreminjati svoj volumen. Sprva do stanja začetne vzburjenosti, ko si lahko rečeš: “Mmm, ta junak kar nekaj obeta.”
Pa mažem naprej. Koren … ud, nato ljubko nabreklo glavico. To zdaj je resnično igranje. Denis pod mano je v krču, jaz pa z rožički na glavi.
Z njegovim penisom v dlani mehko potegnem navzdol … in navzgor.
Oklenem močneje … navzdol … Sprostim stisk .. zaokrožim po glavici … navzgor. Pa spet stisnem v korenu. Kri ni le v glavici penisa. Vroče buči še v Denisovi glavi.
No, dajmo še enkrat … Še drugič.
“Tako. Dovolj. Mazanje zaključeno.” Uležem se poleg.
“Naj te namažem še jaz?” je vprašal čez nekaj časa.
“Ni kakšne večje potrebe. Sama zmorem povsod,” sem brzdala svoje pogrošno igranje. Pa je tisti užitek, ki me malce zlobno žgečka po trebuhu, spet zmagal.
“No, če si želiš, tukaj sem. Maži.”
Ne morem ravno pohvaliti, kako vešče je raznašal sloj kreme po mojem telesu. Roka mu je dosti prehitro zašla, v zanj nedotakljivo področje.
Ah, saj sem vnaprej poznala njegov zastavljen scenarij …
“Vroče mi je. Grem v vodo,” sem nenadoma vstala in razgreta spolzela v morske globine.
Kako dobro denejo objemi toplega morja. Božanje vodnih plasti, ko drsim globlje in globlje proti skalnatim tlom. Kot da sem eno z bleščečo modrino, ki z gladine pronica k dnu. Še vedno sem omamljena od čustev, ki so moje telo zajela pred nekaj minutami.
Prsi trdijo in koža je voljna. Kot bi se z morjem ljubila, kot bi davni, pradavni sinjini poklanjala svoje, le njej predano telo. Mmm kako prvinsko. Le zakaj hudiča bi si človek želel imeti karkoli na sebi, če ne edino zaradi mraza?
Čas za obisk pri prijatelju, ki je kampiral z družbo.
Popoldanska kava in borovničke za mene. Pa košček čokolade. Ahh … Kaj bi človek želel še več? Morje, sonce, čokolada, morje, sonce in lastno golo telo.
Partner? No, ja … če je tisti izbrani. Ja, potem JA.
“Mi ti zavežeš ruto?” me je prosil Denis.
“Seveda, pridi.”
Gledalcem, ki so naju spremljali že vse dopoldne, sva ponudila še “utrinke z modne piste”.
“TAKOLE … ne ne, to ne bo v redu,” sem delala zaključke pri sebi.
“Kaj pa kolk, ki mi gleda ven?” se je oglasil še Denis.
“Poskusiva. Ah, ne, to ni v redu,” sem mu nad vzboklino razpuščala tkanino. “Prekratko. Odločno prekratko … jaa, tako, zdaj je v redu! Kost vabljivo kuka iz rute, dolžina primerna, lulček zapeljivo prekrit … FANT, TI SI SEKSI!”
Res je bil. Tak, po mojem okusu. Meter dvaindevetdeset. Suh. Resnično suh. Pač, z njegovimi osemintridesetimi leti pogojen rahel, komaj zaznaven trebušček, pa rebra, čez katera ni napeta le koža. Ampak, dolgin pred menoj, v ruti kot preprosto havajsko krilce, je buril duhove.
(Moj komentar o njegovi postavi: TO JE SAMO DENIS! Pa tudi moje spogledovanje s kožo, kostmi in višino je verjetno refleks na mojih 30cm manj in telo, ki je ravno pravšnje pod rokami oblikovalca. In še to; LEPO JE VSAKO TELO! Načeloma vsakomur ustreza tisto, kar ga privlači. Pa tudi mene očara in usodno zastrupi še kaj drugega kot “taboriščnikova” silhueta. … Intelekt, odkrit pristop, iskrenost; polna, bogata beseda, lep, smiseln jezik, slovenska dvojina! PREREDKE VREDNOTE V ENEM SAMEM … zame kurare.)
Tako sva odšla. Vsak v svojo rutko ovita, on v modro, jaz v prelivajoče rdečo. Zibaje z otočka preko mostička na kopno.
“Na tejle parceli je gejevski par. Vsako leto pride nekje v istem terminu. Prijazna sta in nevsiljiva. Lahko izzivalno pomigaš za njiju …” sem nasmejana dejala. BREZ HASKA! Denis je očke obračal za ženskimi ritkami v rutkah, privlačnejših malce zakritih kot tistimi, ki se kažejo razgaljene.
Seveda, z mano si je lahko privoščil voajerske užitke. Oba sva opazovala in vsak po svoje občudovala.
In letos? Denis žal ni lastnik tiste parcele. Sva pa ves čas na vezi. Takoj, ko bova lahko skočiva proti sanjskemu kampu, odvrževa cunjice in se predava vsemu lepemu kar ta svet ponuja.
