Skrivnostno življenje madam Monique

Madam Monique je bila prava dama. Vedno urejena od nog do glave in že na daleč se je videlo, da gre za pravo divo. Njen življenjski slog je bil večini nedosegljiv, tako kot tudi njena garderoba in vse kar je sodilo zraven.

Gibala se je v krogih ljudi za katere praktično nihče ni vedel kdo so. Premožneži višjega sloja, neimenovani, skrivnostni milijonarji in celo milijarderji. O njih so krožile skorajda neverjetne zgodbice zavite v tančico misterija, ki je le še razpihoval domišljijo navadnih ljudi.

Madam Monique je bila vdova. Gospa srednjih let, naravna lepotica dih jemajočega obraza in vitke postave. Nihče ni natanko vedel koliko let ima. Ugibalo se je, da nekje med 48 in 55, čeprav jih je kazala največ 45. Ko je stopila skozi vhod prestižne, večstanovanjske palače v središču Pariza, je za njo še deset minut omamno dišalo po hodniku. Portirju Raphaelu se je njena pojava nemudoma naslikala pred očmi, ko je samo zaprl svoje veke. V kombinaciji z magično vonjavo, ki je ostajala v zraku za njo, je doživljal trenutke fantazije v kateri je bil vedno znova njen strastni ljubimec. Nemalokrat so ga presenetili med fantaziranjem in je moral skrivati nabreklino v svojih hlačah medtem, ko je posegal za ključi in pošto s polic za seboj.

Ni veliko govorila, ko pa je odprla svoja prelepa srčasta usta, je iz njih prišel angelski glas. V njem je bilo čutiti, poželenje in ton, ki je omamljal poslušalca. Dajala je videz pomembne dame, a s pogledom in kretnjami večkrat nakazala, da je tudi povsem običajna, navihana in prijazna lepotička. Raphael je bi že nekajkrat blizu tega, da z verige odpne svoj notranji jaz in poizkusi srečo. Žal so se mu pred zadnjim korakom vedno zatresla kolena in je pred seboj videl le še zelo neprecenljiv dragulj v posteljici iz zlata, proti kateremu ne sme iztegovati svojih grabežljivih rok.

***

V ponedeljek je, tako kot vedno, dopoldne prišla k njej osebna kozmetičarka. Raphael se je sicer spraševal zakaj, ko pa je bila madam Monique že pred njenim prihodom videti urejena do zadnjega detajla. Menil je, da verjetno skrbi za njene nohte na rokah in nogah in morda še za kaj drugega. Ob tej zlobni ideji se je nasmehnil pri sebi in le nejeverno odkimal, ko je segel po dnevnem časopisu. Znova so pisali o tajni združbi, ki naj bi se sestajala po celem svetu, tokrat pa prav tam v Parizu. Teorije zarote so govorile o mogočnih družinah, ki s svojo mrežo vladajo svetu že stoletja. Netijo vojne, prodajajo orožje, strmoglavljajo vlade in se pečajo s tehnologijo, ki ni v domeni običajnega ljudstva. Nadzor množic, kamere na vsakem koraku, upravljanje z vremenom in leteča plovila, ki potujejo daleč v vesolje, so bile le delček tistega kar so jim pripisovali. Raphael je bil precej odprt do podobnih idej zato je še toliko bolj zagorela domišljija ob misli, da je “njegova” madam Monique del te združbe.

***

Skozi ogromno, prestižno opremljeno stanovanje je zavel poživljajoč vetrič, ko so se odprla in zaprla vhodna vrata. Madam Monique je stala pri visokem oknu, ki je odpiralo izjemen pogled na Champs Elysées (Elizejske poljane). Ime izhaja iz grške mitologije in pomeni nebeški kraj, namenjen herojem. Na Champs Elysées vsako leto 14. julija poteka vojaška parada v spomin na padec Bastilje. Še enim herojem pa se znameniti kraj pokloni ob koncu znamenitega Tour de France. Kolesarji tam namreč zaključijo z izjemno napornim Tourom.

Prikupna kozmetičarka je vstopila v zlato-rumeno okrašeno sobo in prijazno pozdravila. Madam Monique se ji je nasmehnila in ji z roko pokazala naj se razkomoti. Torbico s pripomočki je odložila na tla ob razkošno zofo in sedla. Videti je bilo, da je tega že vajena. Madam Monique je odložila izpraznjen kozarček na mizo in se ji pridružila.

“Bi kaj spila,” je prijazno vprašala in se pri tem z desnico naslonila na njeno razgaljeno koleno.

Že tako kratko krilo ji je zlezlo visoko navzgor in razkrilo prelepe, dolge noge.

“Ne, hvala. Malce prezgodaj je še,” se je vljudno nasmehnila nazaj.

“Nikoli ni prezgodaj za reči, ki te osrečujejo, draga moja.”

Desnica madam Monique je pričela lesti vse višje in višje. Gladila je popolno kožo 25-letne rdečelaske in prsti so z vrhovi že silili pod krilo. Ni bilo videti, da bi to mladenko kaj motilo. Na prelepem, nežnem obrazu je še vedno visel simpatičen nasmešek, njena desnica pa se je srečala z levico premožne lepotice. Njuni prsti so se prepletli, desnica madam Monique pa se je medtem že pošteno zarila pod njeno krilo.

Sklonila se je naprej, ji z vrhom nosu božala lica, nos, … jo pogladila z našobljenimi ustnicami, nato pa jo čutno poljubila na usta. Mladenka je zaprla svoje oči in se izkušeno prepustila poljubu. Odpela si je gumbe na srajci in uživala vsak trenutek, ko ji je madam poljubljala prsi in se z jezikom igrala z njenimi, nabreklimi bradavicami. Prsti med nogami so medtem naleteli na pravcato poplavo. Spodnjice so bile natopljene s sokom pohotne muce, ki se je radodarno razpirala pred spretnimi prsti madam Monique. Povsem nepričakovano za tako ugledno damo, se je spustila z zofe na kolena in z rokami razmaknila mladenkine noge. Krilo ji je potisnila povsem do bokov, nato pa ji slekla premočene spodnjice. Odvrgla jih je za svoj hrbet in se ji pomenljivo nasmehnila.

“Potem dobiš zadnji model Coco De Mer,” je povedala mirno kot bi ne šlo za komplet pri katerem so samo spodnjice stale kakšnih 100€.

Ponovno ji je razmaknila noge in se zaljubljeno zagledala v gladko urejeno mednožje svoje kozmetičarke. Z vsakim novim poljubom na njena napeta stegna je bila bližje opojnemu vonju po rožah, ki se je širil od gladke češplje. Z rokami je zarila daleč navzgor in se oprijela seksi ritke, ki se je za hipec privzdignila od zofe. Počasi je spolzela naprej s svojim obrazom in z iztegnjenim jezikom končno dosegla tako želeno mesto. Bila je zaljubljena v tisto pohotno češpljico, ki pa je srečevala tudi trde tiče. To je ni motilo, saj je bila tudi sama bi-sex usmerjena. Po smrti moža je to postalo le še bolj očitno.

Mladenki je zavrtelo oči, ko se ji je madam prisesala na sramne ustnice in jih pričela obdelovati z vrelim jezikom. To je vedno počela tako dobro, da ji je znova in znova spodneslo tla pod nogami. S prsti se je zakopala v njene seksi, nekoliko divje, rdeče kodre in obljubila, da ji bo uredila frizuro preden bo odšla. Po nekaj minutah sladke naslade sta se z roko v roki preselili v veliko, zračno spalnico. Njuna oblačila so ostajala za njima kot drobtinice kruha v povesti o Janku in Metki, na koncu pa sta se goli “zlili” v veliko posteljo.

Se nadaljuje